Včasih v odnosu toplina izveni.
Namesto bližine pride tišina. Namesto pogovora – očitki.
In potem pride trenutek, ko se zaveš, da si do tujcev bolj prijazen kot do človeka, s katerim deliš življenje.
Ena izmed mojih klientk, ki mi dala dovoljenje, da njene besede delim, je to dobro ubesedila:
»Včeraj me je prešinilo, da sem prijaznejša do prodajalca, ki ga sploh ne poznam, kot do lastnega moža.«
To ne pomeni, da se ne ljubita več. Pogosto pomeni le, da sta se nekje na poti izgubila.
Da so se med vaju vrinili stari vzorci, neizrečene bolečine, zamere ali pa zgolj – utrujenost in stres.
V partnerski terapiji skupaj raziskujemo, kaj se vama dogaja. Kaj se skriva za prepiri, ki se ponavljajo? Zakaj se znova in znova zapletata v iste pogovore, ki nikamor ne vodijo in pustijo vaju še bolj oddaljena?
Pomagam vama prepoznati vzorce – zlasti v načinu, kako se pogovarjata, poslušata… in nehote ranita.
In potem postopoma, s spoštovanjem do vsakega izmed vaju, gradimo pot naprej.
Pot, po kateri se lahko spet približata.
Pot, kjer se znata slišati.
Kjer se znata pogledati z več nežnosti.
Kjer se lahko ponovno začutita kot par – in ne le kot sostanovalca ali starša, ki skupaj vodita gospodinjstvo in skrbita za otroke.
Kaj je pogosto v ozadju?
Pari najpogosteje pridejo zaradi:
-
Nezdrave komunikacije (kritike, obtoževanja, zamera, ignoriranje)
-
Odtujenosti (v odnosu ni več povezanosti, bližine, nežnosti)
-
Nezvestobe ali prestopljenih meja v odnosu
-
Spolnih težav
-
Prepogostih prepirov, kjer se vedno znova znajdeta v enakem začaranem krogu
-
Občutka, da sta le še starša, ne več partnerja
Vse to so pogosti izzivi. In ne, nista sama v tem.
Kaj si pari želijo?
Najpogosteje:
ponovno bližino.
Da bi se lahko varno pogovarjala.
Da bi spet čutila, da sta ekipa.
Da bi bilo med njima več topline in igrivosti.
In da bi, če sta že ranjena, lahko zacelila svoj odnos.
V primeru nezvestobe si mnogi pari želijo varen prostor, kjer lahko predelajo, kaj se je zgodilo, in si počasi znova začneta zaupati.
Kaj če si terapijo želi le eden?
To je zelo pogosto. Partner, ki okleva, ima pogosto skrbi:
-
Da bo napaden ali obtožen
-
Da bo terapevt/-ka »na strani drugega«
-
Da bo moral deliti stvari, ki jih še ni pripravljen deliti
Na začetku si zato vedno vzamemo čas, da ustvarimo varen prostor za oba.
Dober terapevt ne stopa na stran enega ali drugega, ampak stoji na strani vajinega odnosa ter nežno kaže ogledalo obema.
Kako poteka?
-
Srečanja trajajo 50 minut
-
Najpogosteje se dobimo enkrat tedensko, saj je tako učinek največji
-
Terapija poteka v živo v Ljubljani ali online, po vajini izbiri
-
Običajno delamo skupaj z obema partnerjema, a se po potrebi dogovorimo tudi za posamezna srečanja z vsakim posebej
-
Cenik za partnersko terapijo si lahko ogledate tu.
Je še smiselno, če je »že prepozno«?
Mnogi pari pridejo z občutkom, da so prepozni. Da sta že tako daleč narazen, da se ne da več ničesar rešiti.
A dejstvo je: še vedno sta tukaj. Še vedno iščeta pomoč.
To samo po sebi že veliko pove.
Partnerska terapija ni magična rešitev. Je varen, voden prostor, kjer dobita priložnost, da se znova slišita.
In pogosto je to dovolj, da se zgodijo velike stvari.
Kdaj je pravi čas?
Veliko bolje je priti prej kot kasneje.
Preden se izgubi volja. Preden sta čisto obupana.
Terapija ni le za tiste, ki so že tako obupani, da je terapija zadnja možnost – je predvsem za tiste, ki si želijo dober odnos, kjer lahko oba rasteta in se naučiti ponovno uživati v družbi drug drugega.
Partnerska terapija je investicija v vajin odnos.
In če imata otroke, tudi v njihovo varnost, stabilnost in občutek, da ljubezen ni nekaj, kar izgine – ampak nekaj, kar se neguje.
Bi želela narediti prvi korak?
Če čutita, da je čas, da nekaj premakneta – vama ponujam prostor, kjer se bosta lahko slišala.
Vajin odnos je spet lahko prostor povezanosti, ne bojišče.
Pišita mi in se dogovorimo za uvodno srečanje.
Na uvodno partnersko srečanje se lahko naročita na katja.istenic@hocem-vec.com ali preko: