Kaj storiti, ko spolnosti v zvezi (skoraj) ni več?

V partnerski terapiji je to zelo pogosto vprašanje. Vzroki za upad ali popolno prekinitev spolnosti v zvezi so lahko različni. Včasih je prvotni vzrok medicinske narave (npr. operacija in potreben počitek, hujše vnetje, kronična bolečina, okrevanje ženske zaradi rojstva otroka itd.), nato pa par nekako ne najde več načina, da bi se spolno približal en drugemu.

Velikokrat je odsotnost spolnosti posledica globljih težav, ki jih par ima. Morda imata hude težave v komunikaciji, se soočata z nezaupanjem, s prevaro, zamerami ali s čim podobnim. Včasih pa gre preprosto za to, da jima ob natrpanem urniku (otroci, služba, gospodinjstvo itd.) in nenehnem hitenju zmanjka časa in energije. Kot psihoterapevtka zelo pogosto opažam, da dajo pari večkrat na prvo mesto razne obveznosti, medtem ko svojemu odnosu ne namenijo dovolj pozornosti. S partnerjem se počutijo vse manj povezani, kar se pozna tudi na njunem spolnem življenju.

Za vas sem zbrala 6 načinov, kako v taki situaciji postopati. Če je vzrok za usahnjeno spolnost globlje narave (npr. prevara s strani enega od partnerjev), potem le ti načini žal ne bodo dovolj. V taki situaciji je partnerska psihoterapija skoraj nujna, da par ponovno vzpostavi zaupanje in resnično (ne le navidezno) reši svoj odnos. Več si lahko preberete v članku o nezvestobi.

Čeprav je paru ponavadi to težko, je zelo dobro, da upad spolnosti naslovi in se o tem pogovori. Pri tem je pomembno, da sta en do drugega prijazna, neobtožujoča ter odprta. Pogovorita se o možnih vzrokih, o svojih željah in čustvih. Pri tem je ključno, da en drugega poslušata! Nekateri pari to lažje naredijo tekom procesa psihoterapije, saj jima pri tem pomaga in ju usmerja terapevt.

Povsem naravno je, da se spolno življenje para skozi njuno zvezo spreminja. Par ima velikokrat pogostejše spolne odnose čisto na začetku zveze, ko je še v stanju zaljubljenosti kot kasneje v zvezi. Veliko parov ima tekom svoje zveze več ‘sušnih obdobji’ kar se tiče seksa. Dlje časa, ko je par brez spolnosti, težje se je fizično približati en drugemu.

Kaj pravi statistika?
Študija, narejena preko Inštituta Kinsey, je odkrila, da so najbolj spolno aktivni ljudje, stari med 18 in 29 let. V povprečju so imeli spolne odnose 112-krat na leto, kar je 2-krat tedensko. Med leti 30 in 39 so imeli udeleženci raziskave v povprečju spolne odnose 86-krat letno, kar je 1 do 2-krat tedensko. Udeleženci, stari med 40 in 49 let pa so imeli spolne odnose 69-krat letno, kar je približno 1-krat tedensko. Govorimo seveda o povprečju. Nekateri udeleženci so imeli spolne odnose tudi vsak dan, drugi le nekajkrat letno ali redkeje.

Kaj se zgodi, če zaradi zunanjega pritiska (in ne zaradi pristne želje) povečamo pogostost seksa?

Leta 2015 je bila objavljena raziskava, kjer so 64 poročenih parov, starih med 35 in 65 let, razdelili na dve skupini. Prvi skupini so naročili, naj podvojijo pogostost spolnih odnosov. Druga skupina pa ni dobila nobenih navodil glede spolnosti. Rezultati so pokazali, da je bila skupina, ki je podvojila pogostost spolnosti, rahlo manj zadovoljna kot druga skupina. V seksu so tudi manj uživali in si ga manj želeli. Če torej povečamo pogostost spolnih odnosov zaradi nekih pritiskov ali ideje, da bi to ‘morali’ narediti, ima to lahko obraten učinek, kot si ga želimo.

Več seksa torej ne pomeni nujno več zadovoljstva v odnosu.

‘Prava količina seksa’, ki naj bi jo imeli, ne obstaja. Ja, obstajajo statistike, raziskave, obstajajo prijatelji, ki se hvalijo s svojim spolnim življenjem in obstajajo filmi ter serije, ki nam ponujajo idejo, kako pogosto bi ‘morali’ biti spolno aktivni. Vendar pa nam prav nihče razen nas samih ne more ponuditi odgovora, kakšno spolno življenje je najbolj pravo za nas.

Poleg tega je pogostost seksa le eden izmed vidikov spolnosti. Še bolj ključna kot količina je kakovost spolne izkušnje.

Marsikoga ovirajo tudi popačena prepričanja, ki jih ima o spolnosti. Prepričanja, ki jih na terapijah še posebej pogosto opažam so:

»Spolnost bi zmeraj morala biti fenomenalna.«

»Če gre za pravo osebo, bo seks avtomatično dober.«

»Spolnost bi zmeraj morala biti spontana.«

»Za dobro spolno življenje se ne bi nikoli potreboval truditi.«

»Če spolnost v zvezi usahne, pomeni, da je nekaj hudo narobe.«

»Če partnerju ni do seksa, to pomeni, da ga ne privlačim več.«

»Vsi imajo bolj pestro in razburljivo spolno življenje kot jaz.«

»Samo midva se srečujeva s težavami v spolnosti.«

»Najino spolno življenje nikoli ne bo več tako dobro kot je včasih bilo.«

»S partnerjem bi morala imeti spolne odnose vsaj x-krat na mesec/teden/vsak dan.«

»Starejši ljudje nimajo spolnih odnosov.«

»Partner bi moral vedeti, kaj si želim v postelji. Ni potrebno, da si sproti govoriva, kaj nama ustreza in kaj ne.«

Kako lahko svoja popačena prepričanja o spolnosti spremenimo?
Najlažje preko psihoterapije, preko izobraževanja o spolnosti in preko pogovora o svojih željah s partnerjem. Pri tem je pomembno, da smo v pogovoru s partnerjem odprti in sprejemajoči ter ga oz. jo poslušamo.

Pri parih opažam, da se pogosto zgodi, da si eden od partnerjev bolj želi seksa, medtem ko drugi doživlja močan pritisk po spolnosti s strani partnerja in ne čuti pristne želje. V takem primeru je za par lahko zelo koristno, da najprej gradita na čustveni intimnosti in šele nato na spolni intimnosti. Intimnost namreč ne zajema le seksa, temveč tudi bližino, pogovore, druženje, odprtost in zaupanje. Če se par zmeni, da za začetek ne bosta dala največjega poudarka seksu, temveč bosta najprej gradila na čustveni bližini, se tisti od partnerjev, ki doživlja seks kot pritisk, lažje sprosti. Posledično se en drugemu lažje približata tudi fizično.

Kot psihoterapevtka opažam, da ogromno parov pozabi na sprotne nespolne dotike v zvezi. V mislih imam torej dotike, ki ne vodijo v spolnost, pač pa so pogosto navidezno čisto ‘mim grede’. Npr. Poljub, preden partnerja zaspita, objem, ko prideta iz službe, držanje za roke, stiskanje ob gledanju filma, dotik po hrbtu ob skupnem kuhanju, potrepljanje roke ali kolena ob pitju kave itd. Pogosto je tovrstnih dotikov ob začetku zveze kar precej. V kolikor par na te dotike ni pozoren, pa ob daljši zvezi radi izzvenijo.

Zakaj so taki dotiki med partnerjema pomembni?

Ker ustvarjajo občutek bližine. Ko se s partnerjem dotikamo, se v našem telesu sprošča hormon oksitocin. Ta hormon imenujejo tudi hormon ljubezni oz. povezanosti. Povečuje občutek bližine z drugo osebo in zmanjšuje občutek osamljenosti. Če dotik (npr. objem) traja dlje časa, se v našem telesu začne sproščati tudi serotonin, ki nas spravlja v boljšo voljo. Poleg tega se nam ob daljših dotikih začne zniževati raven stresnega hormona kortizola.

Poleg tega tovrstni dotiki osebi omogočajo, da se partnerju lažje približa tudi fizično. Namesto, da bi oseba čutila takojšen pritisk po spolnosti, ki bi jo lahko še dodatno odvrnil, se partnerju lahko približa postopno in tako sčasoma v sebi naravno prebudi željo po spolnosti.

Ne glede na to, kako natrpane urnike imata, koliko otrok, kako zahtevno službo, gospodinjska opravila, koliko hišnih ljubljenčkov imata itd., je pomembno, da si partnerja redno rezervirata čas, ki je le njun. Če v svoj vsakdan redno vnašata tudi čas, ko sta le en z drugim, se takrat resnično posvetita en drugemu in začasno ne govorita o obveznostih, ki jih imata, si bistveno povečata možnosti, da se jima naravno prebudi želja po tudi fizični bližini.

Upad ali prekinitev spolnosti je pojav, s katerim se srečuje veliko parov. V tem nista sama in to ne pomeni, da je zadovoljujoče spolno življenje sedaj za vaju preteklost. Če si želite svoje spolno življenje znotraj zveze spremeniti, je torej ključno, da se s partnerjem o tem pogovarjata in sta en do drugega odprta. Najverjetneje se vama spolno življenje ne bo izboljšalo čez noč, pač pa bo ta proces postopen. Znotraj tega procesa pa je izredno pomembno, da sta tako en do drugega kot tudi sama do sebe prijazna, potrpežljiva in sprejemajoča.

Bi se radi naučili, kako konkretno dobro komunicirati in ustvarjati zvezo, v kateri se počutite sprejete?

Vabim vas, da mi pišete in se dogovorimo za termin za uvodno srečanje. S seboj lahko pripeljete tudi partnerja ali pa pridete sami – kar vam bolj odgovarja:

Ime *

Email *

Sporočilo

Pošljite

Bi radi ostali na tekočem z našimi novimi članki in se naučili bolje komunicirati?

Prijavite se na naše brezplačne e-novičke: