Povzetek knjige: You’re not listening

Avtorica knjige: Kate Murphy

• Socialni mediji so nam dali virtualni megafon, kjer vsakdo lahko prenaša svojo vsako misel ter istočasno sfiltrira kakršno koli drugačno mnenje od svojega.
• V družbi si raje podamo mobitel, na katerem je fotografija, kot da bi z besedami opisali, kako je nekaj izgledalo. Namesto, da bi se hecali med sabo, si raje pokažemo smešen Youtube video. Če se glede nečesa ne strinjamo, namesto zdrave debate, raje takoj vprašamo Googla. Če nekdo prične s pripovedovanjem zgodbe, ki je daljša kot 30 sekund, že sklonimo glave in vmes na hitro preberemo kakšno sporočilo, preverimo kolikšen je rezultat tekme ali kaj je trenutno aktualnega na internetu. Našo sposobnost poslušanja je zamenjala sposobnost izključiti druge. Še posebej tiste, s katerimi se ne strinjamo ali tiste, ki si vzamejo več časa, da povejo bistvo.
• Od leta 2000 je naša povprečna pozornost padla iz 12 sekund na 8 sekund.
• Ljudje postajajo zaradi premalo poslušanja osamljeni.
• Slišati ni isto kot poslušati. Slišati je pasivno, poslušati pa aktivno. Cilj poslušanja je razumeti, kar zahteva tudi nekaj napora.
• Ljudje v dolgotrajnejših zvezah pogosto nehajo biti radovedni glede partnerja. Prepričani postanejo, da partnerja poznajo bolje kot dejansko ga. Prenehajo poslušati, ker verjamejo, da že vedo, kaj bo partner rekel.
• V preteklosti so bili ponavadi najstniki tisti, ki so se zatekali k zelo očitnim signalizacijam, s katerimi so navzven kazali svojo identiteto in pripadnost določeni skupini. Danes pa je to tudi pri odraslih vse bolj razširjen fenomen. Socialni mediji so narejeni na način, da nas k temu spodbujajo.
• Današnja miselnost: zakaj bi poslušali ljudi, če jih pa lahko zgooglamo?
• Pogosto mislimo, da so introvertirani ljudje boljši poslušalci. A to ni res. Poslušanje je lahko introvertiranim ljudje še posebej velik izziv, saj se toliko stvari dogaja znotraj njih, da težko najdejo prostor še za besede drugega človeka.
• Pametni ljudje so pogosto slabši poslušalci, ker se med pogovorom spomnijo na več alternativnih stvari, o katerih nato razmišljajo.
• To, da nekoga poslušamo, ne pomeni, da se z njim strinjamo.
• Pogosto tudi sebe neradi poslušamo. Neprijetno nam je biti sami s svojimi mislimi brez distrakcij. Avtorica omenja raziskavo, v kateri je sodelovalo preko 700 ljudi. Večini je bilo težko preživeti že 15 minut sami v sobi ne da bi kaj počeli – le razmišljali. V enem eksperimentu je 64% moških in 15% žensk celo pričelo samim sebi dajati elektrošoke, da le ne bi bili sami s svojimi mislimi.
• Ljudje se pogosto odzivamo na dva načina: preusmerjen odziv ali podporen odziv.

Npr. “Včeraj sem gledal dokumentarec o želvah.”

1. Možnost: “Jaz pa nisem ljubitelj dokumentarcev. Raje gledam serije.” (preusmerjen odziv – pogovor usmerimo nase)
2. Možnost: “Želve? Kako si pa naletel na ta dokumentarec? So ti želve zanimive?” (podporen odgovor – ustavimo se in raziščemo izkušnjo drugega človeka)

• V zahodni kulturi nas je zelo strah tišine v pogovoru. Na Japonskem recimo so premori znotraj pogovora lahko tudi daljši.
• Raziskave kažejo, da je to, da lahko ostajamo v prijetni tišini, znak, da se v tistem odnosu počutimo varne.
• Ljudji z visokim statusom tišina pogosto manj moti v pogovoru, saj je počutijo varne, ker doživljajo več moči.
• Odnosi največkrat propadajo, ker jih zanemarimo. Do tega pa pride, ker ne poslušamo.
• Del tega, da smo dobri poslušalci, zajema tudi to, da poznamo svoje meje. To, da smo dobri poslušalci ne pomeni, da moramo trpeti v pogovoru z nekom, ki nam ni všeč ali je do nas nesramen. Naravno je, da kdaj tudi ne poslušamo ali da se zavestno odločimo, da nekomu ne bomo namenjali svojega časa.

Knjiga je napisana iz sodobnega zornega kota in kot taka ni klasična knjiga o poslušanju. Zelo lepo se bere, je kratka in bralcu da res misliti.

Lahko bi bilo več praktičnih primerov odzivov, kjer oseba resnično posluša.

Ja! Knjiga vam omogoča, da postanete boljši poslušalci in posledično tudi boljši v komunikaciji na sploh.

Namenoma izbiram knjige, ki so (vsaj nam Slovencem) manj poznane. Tako obstaja velika verjetnost, da te knjige (še) niste brali. Ti kratki povzetki so povsem subjektivni. Nekatere od prebranih knjig so me navdušile, druge sploh ne. Verjamem pa, da ima večina vsaj kakšno zmagovalno idejo, ki nam vsem lahko pride zelo prav. Za objavo izbiram poljudno psihološke teme.

Če želite vsak 1. torek v mesecu prejeti zmagovalne ideje nove knjige, vas vabim, da se naročite na brezplačne Hočem več e-novičke: