Povzetek knjige: Reasons to stay alive

Avtor knjige: Matt Haig

• Avtor knjige se je več let boril s hudo depresijo. Na neki točki je bil izredno blizu samomoru. Avtor je sicer tudi pisec romanov in prav pisanje ga je (med drugim) rešilo. V knjigi ‘Reasons to stay alive’ je opisal svojo izkušnjo depresije in s tem razbil marsikaterega izmed mitov o depresiji:
• ”Eden izmed ključnih simptomov depresije je odsotnost upanja. Ne vidimo prihodnosti.”
• ”Depresija je bolezen misli.”
• ”Ko si depresiven se počutiš samega. Občutek imaš, da nihče ne gre skozi podobno kot ti.”
• ”Depresija ni pri vseh ljudeh enaka.”
• Albert Camus je dejal: ‘Toda na koncu človek potrebuje več poguma, da živi kot da si konča življenje.’
• ”Depresija lahko doleti razne ljudi – milionarje, ljudi z dobrimi frizurami, srečno poročene ljudi, ljudi, ki so ravno napredovali v službi, ljudi, ki znajo dobro plesati, ki poznajo trike s kartami, igrajo kitaro, ljudi, ki nimajo nobenih por na obrazu, ljudi, katerih statusi na socialnih omrežjih izžarevajo srečo – ki na zunaj nimajo nikakršnih razlogov, da bi bili nesrečni.”
• ”Zdaj pa pozorno poslušajte. Če ste kdaj verjeli, da se depresiven človek želi počutiti srečnega, se motite. Vseeno jim je za luksuz sreče. Kar želijo je ne čutiti bolečine. Pobegniti svojim bolečim mislim. Biti normalni. Ali vsaj normalni, kolikor se da. Biti torej brez bolečine.”
• ”Čudna stvar pri depresiji je to, da tudi če imaš samomorilne misli, strah pred smrtjo ostaja enak. Razlika je le ta, da se bolečina, da živiš, bliskovito veča. Ko slišite, da si je nekdo vzel življenje, je pomembno, da veste, da jim smrt ni bila nič manj strašljiva kot vam.”
• ”Mislim, da nam življenje vedno poda razloge za ne umreti, če mu pozorno prisluhnemo. Ti razlogi lahko izhajajo iz preteklosti – ljudje, ki so nas vzgojili, prijatelji, partnerji, ali iz prihodnosti – možnosti, ki bi jih s samomorom uničili.”
• ”Na podlagi Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) depresija ubije več ljudi kot rak želodca, ciroza jeter, rak debelega črevesa, rak dojk in Alzheimerjeva bolezen. Depresija je ena izmed najbolj smrtonosnih bolezni na planetu. Ubije več ljudi kot večina oblik nasilja – vojna, terorizem, nasilje v družini, nasilje s strelnim orožjem (tudi če vse te oblike nasilja seštejemo).”
• ”To, kar ljudje radi rečejo nekomu, ki je depresiven, ne rečejo drugim, ki so ravno tako v življenjsko ogrožujočih situacijah, npr: ”Sej vem, da imaš tuberkulozo, a lahko bi bilo še huje. Vsaj ni nihče umrl.” Ali pa ”Kaj pa misliš – zakaj si dobil raka želodca?” ali pa ”Ja, sej vem, da je težko imeti raka, a poskusi živeti z nekom, ki ima raka. Ugh! Nočna mora.” Ali: ”Alzheimerja imaš? Ne govor’, tudi jaz ga imam ves čas.” Ali pa: ”Aha, meningitis. Samo misli pozitivno pa bo.”
• ”Po svetu je za moške samomor 3-krat bolj verjeten kot za ženske.“
• ”1 od 5 ljudi se bo boril z depresijo na neki točki življenja.”
• ”Tveganje za razvoj depresije znaša 40%, v primeru, da ima biološki starš diagnozo depresije.”
• ”Svetovna zdravstvena organizacija pravi, da se skoraj polovica vseh duševnih motenj v neki obliki pojavi še pred 14. letom.”
• ”Nič manj nisi moški ali ženska zaradi depresije. Kot tudi nisi nič manj moški ali ženska zaradi raka, osrčno-žilne bolezni ali prometne nesreče.!
• ”Depresija ni nekaj, kar moraš ‘priznati’. Ni nekaj zaradi česar naj bi čutil sram. Je človeška izkušnja. Depresija nisi ti. Je le nekaj, kar se ti zgodi. In nekaj, kar si lahko olajšaš s pogovorom. Potreboval sem več kot desetletje, da se lahko o svoji depresiji govoril odprto s komerkoli. Kmalu zatem sem spoznal, da je že samo dejanje pogovarjanja terapevtsko. Kjer je pogovor, je tudi upanje.”
• ”Ideja, da je mentalno zdravje ločeno od fizičnega, nas lahko zavede. Anksioznost in depresija imate tudi veliko fizičnih znakov.”
• ”Pogosto besedo ‘depresiven’ enačimo z besedo ‘žalosten’. Podobno tudi besedo ‘sestradan’ enačimo z besedo ‘lačen’. A razlika med depresijo in žalostjo je enako velika kot razlika med dejansko sestradanostjo in ‘lahko bi kaj jedel’ lakoto.”
• ”Stvari, ki jih razmišljaš med svojim prvim paničnim napadom:

1. Umrl bom.
2. Tako bom znorel, da mi ne bo več pomoči.
3. Nikoli ne bo konec.
4. Vse bo samo še slabše.
5. Nikogaršnje srce ne bi smelo biti tako hitro.
6. Prehitro razmišljam.
7. Ujet sem.
8. Nihče se še ni tako počutil. Nikoli.
9. Zakaj so moje roke odrevenele?
10. Tega ne bom nikoli premagal.”

• ”Stvari, ki jih razmišljaš med svojem 1000. paničim napadom:

1. Pa gremo.
2. To sem pa že doživel.
3. Ampak uf, še vedno je težko.
4. Mogoče bom umrl.
5. Ne bom umrl.
6. Ujet sem.
7. Ta je najhujši do zdaj.
8. Ne, ni. Se spomniš tistega v Španiji?
9. Zakaj so moje reke odrevenele?
10. To bom premagal.”

• ”Nekega dne boste doživeli veselje, ki bo po moči enakovredno tej bolečini.”
• ”V resnici smo sami. Temu dejstvu ne moremo pobegniti, četudi se trudimo in to pogosto pozabimo. Ko smo bolni, tej resnici ne moremo pobegniti. Bolečina, katerekoli vrste, je izkušnja, znotraj katere smo sami.”

• ”Kako pomagati nekomu z depresijo ali anksioznostjo:

1. Zavedajte se, da vas nekdo potrebuje in ceni, čeprav morda deluje nasprotno.
2. Poslušajte.
3. Nikoli ne recite: ‘Spravi se v red.‘ Ali ‘Bodi dobre volje’, razen če istočasno ne zagovovite zelo natančnega in učinkovitega načrta.
4. Zavedajte se, da je to bolezen. Oseba bo izgovorila stvari, ki jih ne misli resno.
5. Izobrazite se. Zavedajte se, da reči, ki se vam zdijo preproste (kot je npr. iti v trgovino), se osebi lahko zdijo neizvedljiv izziv.
6. Ne vzamite depresije nič bolj osebno, kot bi vzeli osebno prehlad ali artritis.
7. Bodite potrpežljivi. Zavedajte se, da ne bo lahko. Depresija ne stoji pri miru. Ne vzamite enega veselega ali slabega trenutka kot dokaz okrevanja ali nazadovanja.
8. Osebi se približajte. Vprašajte, kaj lahko storite. Najpomembnejša zadeva, ki jo lahko storite je, da ste tam.”

• ”Včasih lahko pomaga, če pomislimo na to, kdo vse je trpel za depresijo (ali pa se z njo še vedno bori), a so istočasno uspešni na določenih področjih. To je moj seznam: Buzz Aldrin, Halle Berry, Zach Braff, Russel Brand, Jim Carrey, Winston Churchill, Richard Dreyfuss, Carrie Fisher, F. Scott Fitzgerald, Stephen Fry, Judy Garland, Jon Hamm, Anne Hathaway, Billy Joel, Franz Kafka, Angelina Jolie, Stephen King, Abraham Lincon, Wolfgang Amadeus Mozart, Isaac Newton, Al Pacino, Gwyneth Paltrow, Dolly Parton, Priness Diana, Christina Ricci, Winona Ryder, Brooke Shields, Ben Stiller, Emma Thompson, Uma Thurman, Robbie Williams, Cathrine Zeta-Jones itd. In kaj nas to nauči? Da se z depresijo lahko srečujejo ministri, predsedniki, pisatelji, znanstveniki in zvezde Hollywoodskih filmov. No, to smo že vedeli. Kaj še? Da nas denar in slava ne ščitita pred duševnimi motnjami. Tudi to smo nekako vedeli. Mogoče nas lahko uči tudi s tem, da nam pomaga, da kljub temu, da vemo, da se to lahko zgodi vsakomur, da dejansko dojamemo, da se depresija lahko zgodi vsakomur.”
• ”Nato pa je nekega dne prišel TRENUTEK. Trenutek, na katerega sem čakal. Nek dan v aprilu 2000. Čisto nič posebnega ni bilo. Nič takega, o čemer bi lahko kaj veliko napisal. In to je tudi tisto, kar je bilo pri njemu tako posebno. Bil je trenutek ničesar. Trenutek odsotnih misli, ko sem preživel skoraj 10 budnih sekund, ko nisem aktivno razmišljal o svoji depresiji ali anksioznosti. Razmišljal sem o delu. O tem, da bi poskusil objaviti svoj članek v časopisu. Ni bila vesela misel, temveč nevtralna. A bil je tista svetla točka med oblaki. Znak, da je sonce še vedno tam nekje. Tako hitro kot se je trenutek pričel, se je tudi končal, a ko so se oblaki vrnili, sem imel upanje. Vedel sem, da bo nekoč prišel čas, ko bodo te sekunde postale minute in ure in mogoče celo dni.”
• ”Od tistega aprila 2000 naprej so mi dobri občutki postali dostopnejši. Neprijetni so bili še vedno tam. Na začetku so bili neprijetni tam skoraj ves čas. Dobri so zajemali kakšnih 0,0001% tistega aprila. Vedel pa sem, da mi je življenje spet dostopno. In v maju se je tisti 0,0001% spremenil v približno 0,1%.”
• ”Sčasoma sem razvil orodja proti depresiji. Pomagala so. Včasih. Ne vedno. Niso bila 100% učinkovita. Nisem bil Zeus. Nisem imel magičnih strel na voljo. A uspelo mi je skozi leta zgraditi orodja, ki so včasih delovala. In tako so pisanje, branje, pogovarjanje, potovanje, joga, meditacija in tek postala nekatera izmed mojih orodij.”

Lep preplet osebnih doživetij in misli avtorja s statistiko in razlago depresije. Všeč sta mi bila tudi avtorjeva iskrenost in njegovo razmišljanje.

Nič takega me ni zmotilo.

Ja. Knjiga je super, ker lahko zelo približa izkušnjo depresije tudi nekomu, ki ni imel te izkušnje. Zelo jo priporočam vsem, ki bi radi bolje razumeli bližnjo osebo, ki se bori z depresijo. Dobra je tudi za vse, ki se borijo z depresijo, saj vam bo dala jasno vedeti, da zaradi tega niste ‘čudni’ in vam bo osvetlila določene vidike depresije. Ne ponuja pa knjiga nobenih strategij kar se tiče same depresije. Za ta namen bi bila boljša kakšna druga knjiga oz. še bolje – individualna terapija.

Priporočam tudi njegovo knjigo The Midnight Library. Pri tej gre pa za roman, kjer raziskuje obžalovanja, ki jih imamo ljudje in kaj je tisto, kar v nas prebudi željo po tem, da bi živeli.

Namenoma izbiram knjige, ki so (vsaj nam Slovencem) manj poznane. Tako obstaja velika verjetnost, da te knjige (še) niste brali. Ti kratki povzetki so povsem subjektivni. Nekatere od prebranih knjig so me navdušile, druge sploh ne. Verjamem pa, da ima večina vsaj kakšno zmagovalno idejo, ki nam vsem lahko pride zelo prav. Za objavo izbiram poljudno psihološke teme.

Dosedanje objavljene zmagovalne ideje knjig si lahko preberete tu.

Če želite vsak 1. torek v mesecu prejeti zmagovalne ideje nove knjige, vas vabim, da se naročite na brezplačne Hočem več e-novičke:

Preberite si članek: Depresija ali žalost? 6 znakov, s katerimi prepoznamo razliko.