Povzetek knjige: NOT “just friends”

Avtorica knjige: Shirley P. Glass

• Avtorica pravi, da je 82% od 210 nezvestih parov, ki so bili pri njej v obravnavi, sprva ‘le prijateljevalo’ s kasnejšim ljubimcem oz. ljubico. Afere niso načrtovali. Delovali so proti svojim prepričanjem in vrednotam.
• Le dejstvo, da smo ljubeči partnerji, nam ne zagotavlja zvestega odnosa. Potrebno je skupaj s partnerjem zasnovati tudi konkretne meje v drugih odnosih, ki bi zvezo utegnili ogrožati.
• Afera ne pomeni nujno spolnosti. Nekatere so zgolj čustvene, druge zgolj spolne, nekatere pa oboje.
• Eden izmed najbolj razširjenih mitov je, da se afere ne zgodijo v ljubečih in srečnih zvezah. To ni res. Afere se lahko zgodijo tudi v dobrem in trdnem zakonu. Še posebej, če partnerja nimata jasno vzpostavljenih varoval odnosa. Ponavadi se v takih odnosih hitreje afera zgodi preko čustvene afere, ki šele kasneje preraste v fizično.
• Pogost mit je tudi, da je oseba, ki ima afero, manj zainteresirana glede spolnosti v zakonu. Ni nujno. Dejstvo je, da lahko vznemirjenje afere celo poživi strast v zakonu in naredi spolnost v zvezi celo bolj zanimivo kot prej.
• Več verjetnosti je, da bodo varali tisti, ki imajo prijatelje in bližnje, ki so sami varali.
• 75% nezvestih ljudi, ki se poročijo s svojim ljubimcem ali ljubico, se kasneje ločijo.
• Tudi tisti, ki se odločijo zakon prekiniti, morajo vseeno predelati travmo, ki so jo doživeli, s tem ko jih je partner varal.
• Če nekdo, ki sicer ni ljubosumne narave, naenkrat postane ljubosumen, je vredno raziskati, ali gre za dejansko grožnjo odnosu.
• Ideja, da vsak, ki ga partner vara, to v resnici ve, a ignorira, po mnenju avtorice ne drži.
• Ko ve prijateljica ali prijatelj več o vašem zakonu kot partner o vašem prijateljstvu, so bile zdrave meje v odnosu že zabrisane.
• Ženske se pogosteje krivijo za partnerjevo nezvestobo kot moški. Pogosteje razmišljajo ‘Če bi bila bolj ljubeča/suha/lepa/zapeljiva/mlada…pa do afere ne bi prišlo’.
• Fizična privlačnost do drugih je naravna. To ne pomeni, da ste zbrali napačnega partnerja.
• Ne fantazirajte o tem, kako bi bilo z drugo osebo. Afere se najprej zgodijo v mislih.
• Ljudje ljubimca ali ljubico največkrat izbrejo na podlagi tega, da je drugačna od njihovega zakonca. Tudi sami se ponavadi obnašajo drugače kot do partnerja. Če so v odnosu do partnerja zelo organizirani in imajo zadeve pod nadzorom, v odnosu z ljubimcem ali ljubico pokažejo svojo brezskrbno in igrivo naravo. Afera jim omogoča, da raziskujejo drug vidik sebe.
• Oseba, ki jo je partner varal, pogosto kar nekaj časa obsesivno razmišlja o obdobjih, ko je trajala afera. Partnerja zaslišuje, preverja dejstva in brska po podatkih iz tistega obdobja.
• Tisti, ki je varal primerja obe zvezi – zakon se mu zdi zahteven, medtem ko se mu afera zdi preprosta, vznemirljiva in zabavna. A v resnici ne primerja istih reči! Ne primerja žene z ljubico. Primerja dolgotrajno zvezo z začetno romantično zaljubljenostjo. Tudi zakon je bil verjetno sprva vznemirljiv in zabaven. Začetna romantična zaljubljenost je prepletena z občutkom navdušenja, nečesa novega in idealizacije. Dolgotrajna zveza pa temelji na realnem dojemanju partnerja. Temelji na skupnih ciljih in sprejemanju drug drugega z napakami vred.
• Varanje hitro postane naporno. Posameznik si mora zapomniti, kaj je rekel komu in kaj je obljubil komu. Oseba, ki vara, se tako težje povsem sprosti. Istočasno se oddaljuje od obeh partnerjev (zakonca in ljubimca oz. ljubice). Z dvema si deli intimne trenutke. Z dvema se smeji in joka. In obe osebi do določene mere zavaja. Da sta obe osebi zadovoljni, mora lagati v obeh odnosih.

• Knjiga je izrazito neobtožujoča in sprejemajoča. Avtorica se dobro vživi tako v vlogo prevaranega, kot tudi v vlogo tistega, ki je varal in ljubice oz. ljubimca. Pri vseh treh vlogah dobro opredeli, kaj se dogaja na posamezni točki varanja in tudi kaj storiti, ko je prevara razkrita.
• Res veliko praktičnih primerov, ki so si zelo raznoliki.
• Dobro opredeli, s katerimi koraki svoj odnos preventivno zaščititi pred prevaro.
• Vidi se, da ima avtorica res veliko izkušnj pri delu s pari, kjer je prišlo do prevare. Avtorica tudi zelo podrobno in praktično opredeli, kako gre par lahko čez prevaro in kako ponovno vzpostaviti iskreno zaupanje (kar se seveda ne zgodi čez noč). Njeni načini in ugotovitve se v veliki meri skladajo tudi z mojim pristopom, ko v partnerski terapiji delam s pari, kjer je prišlo do prevare. Glavno sporočilo knjige je, da odnos po prevari lahko preživi in tudi zaživi, a je naravno za to potreben čas in veliko dela na odnosu preko partnerske terapije.
  

• Pri vseh primerih, ki jih podaja (in teh je res veliko), gre za moško-ženske odnose. Pogrešala sem kakšne praktične primere, ki bi se nanašali na izkušnje prevare še istospolnih parov.
• Pozna se, da je bila knjiga izdana leta 2007, saj je tehnologija (in s tem tudi dodatne priložnosti za manj opazno varanje) močno napredovala. Avtorica omenja pare, ki so imeli le en družinski računalnik v skupni sobi, ki ga je nato eden od partnerjev uporabljal za navezovanje novih stikov. Kot preventivo omenja možnost, da partnerja računalnik uporabljata le v prisotnosti drugega. Dan danes je s pametnimi telefoni, ki ga ima skoraj vsak član družine, in z 1-3 računalniki na družino to že povsem druga zgodba.

Vsekakor! Priporočam jo vsem, ki ste v zvezi (ne le parom, ki se srečujejo z nezvestobo), saj vam lahko dobro pomaga svoj odnos zavarovati, da do prevare sploh ne pride.

Namenoma izbiram knjige, ki so (vsaj nam Slovencem) manj poznane. Tako obstaja velika verjetnost, da te knjige (še) niste brali. Ti kratki povzetki so povsem subjektivni. Nekatere od prebranih knjig so me navdušile, druge sploh ne. Verjamem pa, da ima večina vsaj kakšno zmagovalno idejo, ki nam vsem lahko pride zelo prav. Za objavo izbiram poljudno psihološke teme.

Dosedanje objavljene zmagovalne ideje knjig si lahko preberete tu.

Če želite vsak 1. torek v mesecu prejeti zmagovalne ideje nove knjige, vas vabim, da se naročite na brezplačne Hočem več e-novičke: