Povzetek knjige: In sheep’s clothing

Avtor knjige: Dr. George K. Simon

• Ko imamo opravka z manipulativnimi ljudmi, na začetku pogosto ne prepoznamo njihove manipulativnosti. Imamo le občutek, da ‘nekaj ni’. Ugotavljamo, da pogosto rečemo ‘ja’, čeprav smo v resnici želeli reči ‘ne’. Včasih imamo občutek, kot da se nam že meša.
• Prepirati se ni nujno slabo. Odkrito in spoštljivo prepiranje je lahko tudi konstruktivno. Ko se borimo za svoje potrebe in istočasno spoštujemo tudi pravice in potrebe drugih, je naše vedenje asertivno. Ko pa se prepiramo po nepotrebnem ali brez obzira do drugih, je naše vedenje agresivno. Ko smo odločeni, da bo za vsako ceno po naše in smo pri tem odprti, direktni in očitni, je naše vedenje aktivno agresivno. Ko pa smo odločeni, da bo po naše, a je naše vedenje pri tem prefinjeno in zavajajoče, je naše vedenje pasivno agresivno. Poleg tega obstaja tudi prikrito agresivno vedenje. Pasivno in prikrito agresivno vedenje sta si sicer podobna, a ne gre za isto stvar. Pri pasivni agresivnosti gre za psihološko igro ‘vrnil ti bom‘. Oseba se izogiba sodelovanju, kuha mulo, je užaljena, ‘ponesreči pozabi’ nekaj, za kar smo se zmenili itd. Ko pa je nekdo prikrito agresiven, pomeni, da oseba uporablja preračunljive in zavajajoče metode, s katerimi dobi, kar si želi in z njimi manipulira.
• Tovrstno manipulacijo je pogosto težko zaznati. Lahko se nam zgodi, da intuitivno zaznamo, da nas oseba skuša nadvladati in uveljaviti svojo voljo ali nas ustrahovati, a pogosto nimamo jasnih, objektivnih dokazov, da je oseba proti nam agresivna, zato sami pri sebi ne moremo potrditi neprijetnega občutka, ki ga imamo v odnosu z osebo.
• Razlaga manipulativne osebe je pogosto ravno dovolj logična, da pričnemo dvomiti vase in nismo več prepričani, ali nas oseba res skuša izkoristiti ali ne.
• Pogosto se ne zavedamo svojih ranljivosti. Manipulativna oseba pa nas lahko hitro prebere in točno ve, katere gumbe pritisniti, kdaj jih pritisniti in kako močno.
• Tako se torej zgodi, da nam naša intuicija pove, da oseba z nami skuša manipulirati, medtem ko nam naša glava pravi, da je ta oseba v resnici le prestrašena, ranjena ali globoko v sebi neprepričana vase. Pogosto se tako prepričamo, da oseba v resnici nima slabih namenov. Prej pričnemo dvomiti in kriviti sebe, kot da bi zaupali svoji intuiciji glede manipulatorjevega karakterja.
• Ko nam torej naša intuicija pravi, da nas druga oseba napada ali nas skuša nadvladati, tega pogosto ne sprejmemo. Začnemo se spraševati, kaj morda osebo moti pod vsem tem, da se do nas obnaša na ta način. Pogosto se vprašamo tudi, ali smo morda naredili kaj narobe, da se oseba tako vede do nas. Namesto, da bi se primerno odzvali in postavili meje, prekomerno analiziramo situacijo. Le redko pomislimo, da se oseba morda le bori, da bi bilo po njeno.
• Manipulativne osebe redkeje doživljajo občutke krivde. Mislijo predvsem nase, medtem ko jim potrebe drugih niso tako pomembne. Ne ukvarjajo se s tem, kako njihovo vedenje vpliva na druge.
• Manipulativne osebe se pogosto poslužujejo specifičnih načinov mišljenja in delovanja, kot so:
• Posesivno ramišljanje: to je razmišljanje o ljudeh kot o objektih, s katerimi lahko počnejo, kar želijo ali katerih vloga je, da manipulativni osebi ustrežejo.
• Ekstremno (vse ali nič) razmišljanje: prepričanje, da če ne morejo imeti vsega, kar si želijo, ne bodo sprejeli ničesar. Če se oseba ne vidi na vrhu, se vidi na dnu. Če se nekdo ne strinja z vsem, kar reče, to pomeni, da ta oseba niti malo ne ceni njenega ali njegovega mnenja.
  
• Selektivna nepozornost: agresivna oseba aktivno ignorira opozorila, prepričevanja, prošnje ali želje drugih in na splošno ignorira karkoli, kar bi jo utegnilo odvrniti od njenih želja. Agresivna oseba pogosto jasno ve, kaj si želimo od njega, a to ignorira.
• Očrnitev žrtve: Manipulator s to taktiko svojo žrtev predstavi kot agresorja. V očeh žrtve in drugih sebe predstavi kot nemočno osebo, ki se zateka k agresivnosti le zato, ker se ‘brani pred agresivnostjo’ žrtve.
• Iskanje grešnega kozla: Manipulativna oseba rada krivdo išče v drugih, nikoli v sebi.
• Hlinjenje nevednosti: Manipulator hlini nevednost in skuša svojo žrtev prepričati, da je kakršna koli škoda, ki jo je povzročil, nenamerna ali da res niso naredili tistega, kar ga obtožuje žrtev. To taktiko uporabi na tak način, da začne žrtev dvomiti v svojo lastno presojo in morda celo v svoje duševno zdravje.
• Osebe, ki so prekrito agresivne, se še posebej dobro počutijo v poklicih, kjer lahko izkoriščajo druge. Privlačijo jih tisti poklici, kjer imajo moč nad drugimi.
• Pogosto rečemo, da moč ljudi pokvari. Pri manipulatorjih ne gre za to, saj so bili že prej željni moči in nadvlade nad drugimi. Moč jih ni pokvarila. Le še pospešila je že tako slabo situacijo.
• Ko imamo opravka z manipulatorjem, je izredno pomembno vedeti, kaj so naše šibkosti.
• Premikajočo tarčo je težko zadeti. Ko skušamo manipulatorja ohraniti pri določeni temi in se z njim odkrito pogovoriti glede nečesa, kar nam pri njem ni všeč, bo mojstrsko zamenjal temo, se izognil problemu ali nas na nek način pripravil do tega, da se zapletemo in izgubimo fokus. To počnejo tudi čarodeji na odrih – preusmerijo nam pozornost, medtem ko na hitro nekaj vzamejo iz svojega žepa. Manipulatorji počnejo prav to – preko distrakcije in taktik za odvračanje pozornosti skrijejo svoje resnične namene.
  
• Prikrito agresivna oseba nikoli jasno ne odgovori na direktno vprašanje. Njeni odgovori so namerno nejasni in ‘v zraku’, saj s tem želi drugo osebo zavesti. Avtor poda primer:
  Nekoč sem pacienta vprašal, če je v preteklost že kdaj bil diagnosticiran kot odvisnik. Odgovoril je: ”Moja žena me je enkrat peljala nekam, malo smo govorili in nato so mi rekli, da mi ni treba priti nazaj.” Njegov odgovor je bil izmikajoč, nejasen in poln manjkajočih podatkov. Vseeno pa je bilo notri tudi zrno resnice. Celotna zgodba je bila drugačna: Pacient je bil na uvodnem razgovoru v centru za mentalno zdravje. V to ga je prepričala žena. Na uvodni evalvaciji mu je terapevt povedal, da dosega vse parametre odvisnosti. Svetoval mu je skupinska srečanja in še individualna terapevtska srečanja. Na večino srečanj ga ni bilo. Ko je na eno skupino močno zamudil, mu je terapevt dejal, da mu morda ni treba več hoditi, dokler svoje odvisnosti in zdravljenja ne bo začel jemati resno. Pacient pa je avtorju kasneje skušal dati vtis, da ga je očitno nekdo ocenjeval prej in da so mu dejali, da nima težav z odvisnostjo.
• Manipulativna oseba pogosto skuša drugo osebo ustrahovati z nedirektnimi in namigujočimi grožnjami. Na ta način doseže svoj namen, ne da bi delovala pretirano ustrahovalna ali sovražna. Avtor poda primer svoje pacientke, ki je ustrahovanje doživljala s strani šefa: Mary Jane se je kasneje začela spominjati več situacij, ko ji je šef prikrito grozil. Začela se je zavedati, da je šef verjetno namerno dejal ”kako težko je v teh časih najti službo” in kako je ”vedno zelo skrbno premislil, kateremu od svojih zaposlenih bo napisal priporočilo za prihodnjo službo in kateremu ne”, kadarkoli se je skušala z njim pogovoriti o povišanju plače ali je skušala nasloviti njegovo neprimerno vedenje. Na ta način manipulator doseže, kar želi, in istočasno še vedno deluje dobro, morda celo prijazno, v očeh drugih.
• Pomembno je, da dobro opazujemo in skušamo identificirati, katere taktike uporablja manipulativna oseba v odnosu z nami.
• Moramo se znebiti iluzije, da bodo v prihodnosti stvari drugačne. Prav nič se ne bo spremenilo, dokler se ne odločimo postaviti meje.
• Kako postaviti meje:
• Ne sprejemajte izgovorov: ne sprejemajte razlogov ali izgovorov za agresivna ali prikrito agresivna vedenja.
• Sodite dejanja, ne namenov: ne skušajte brati misli ali ugibati, zakaj je nekdo naredil nekaj, kar vas je prizadelo. Pozorni bodite na samo dejanje in ga naslovite.
• Določite si svoje meje: opredelite, katera vedenja so vam sprejemljiva in katera ne. Opredelite tudi, kako boste bolje skrbeli sami zase, da se utrdite (če ne veste kako, si poglejte ta posnetek)
• Postavljajte direktne zahteve: ko za nekaj prosite, bodite jasni, kaj želite. Uporabite ‘jaz’ stavke in se izogibajte splošnim frazam. Bodite specifični glede tega, kaj vam ni všeč, kaj pričakujete in kaj želite od druge osebe. Uporabite fraze, kot so ‘Želim si da…’, ‘Ne želim si da…’
• Sprejmite le direktne odzive: ko direktno izrazite svoje želje, vztrajate, da vam oseba odgovori na jasen in direkten način. Če se odgovoru izmika, vprašajte še enkrat. To lahko naredite povsem mirno in spoštljivo.
• Vnaprej se pripravite na morebitne posledice.

• Dobro razdela različne oblike manipulativnega vedenja.
• Dobro tudi naslovi, kako nekdo (še posebej če nima dobre samopodobe) v mislih opravičuje vedenje manipulativne osebe, namesto da bi ji postavil ustrezne meje.

Knjiga je na trenutke preveč črno-bela (v smilsu manipulativni ljudje so nujno slabi). Pogrešala sem tudi več še bolj konkretnih strategij, kako postaviti mejo manipulativni osebi.

Je čisto v redu, obstajajo pa na temo postavljanja meje tudi boljše knjige.

Če si želite izvedeti 5 super praktičnih trikov, s katerimi rečemo ne, si lahko brezplačno prenesete tudi mojo kratko e-knjigo. Najdete jo tu.

Namenoma izbiram knjige, ki so (vsaj nam Slovencem) manj poznane. Tako obstaja velika verjetnost, da te knjige (še) niste brali. Ti kratki povzetki so povsem subjektivni. Nekatere od prebranih knjig so me navdušile, druge sploh ne. Verjamem pa, da ima večina vsaj kakšno zmagovalno idejo, ki nam vsem lahko pride zelo prav. Za objavo izbiram poljudno psihološke teme. Dosedanje zmagovalne ideje si lahko preberete tu.

Če želite vsak 1. torek v mesecu prejeti zmagovalne ideje nove knjige, vas vabim, da se naročite na brezplačne Hočem več e-novičke:

Če se v svojem življenju soočate z manipulacijo drugih, vam lahko prav pride tudi posnetek, ki sem ga pripravila nekaj časa nazaj: