Čustveno izsiljevanje: 8 taktik, na katere moramo paziti

Čustveno izsiljevanje pogosto prepoznamo, ko je že prepozno. Šele ko smo že rekli ja in pristali na nekaj, česar si sploh ne želimo, se zmedeno vprašamo:

”Kaj za vraga se je pravkar zgodilo? Zakaj se osebi nisem postavil po robu? Kako ji je spet uspelo, da sem popustil?”

Kako je drugi osebi to uspelo? Uporabila je čustveno izsiljevanje.

Čustveno izsiljevanje je oblika nezdrave komunikacije, ki nastane med dvema osebama. Ena od teh oseb uporablja strah, krivdo ali občutek dolžnosti, s čimer pristiska na drugo osebo, dokler ji le ta ne ugodi.

Čustveno izsiljevanje je pogosto zelo zamaskirano, zato ga opazimo, ko je že prepozno. Da boste sposobni karseda hitro prepoznati čustveno izsiljevanje, sem za vas pripravila 8 taktik, na katere moramo paziti:

Čustveno izsiljevanje se lahko skriva za stavki, kot so “Ne bo me vedno tukaj.”, “Tvojega očeta/dedka/tete ne bo vedno tukaj.”, “Ko mene nekoč ne bo več, ti bo pa žal.”, “Samo eno mamo imaš.” itd.

Prevod tovrstnih stavkov je: “Moraš mi ugoditi, saj nekega dne vsi umremo. Pomisli, kako ti bo grozno, ko me ne bo več.”

Ko oseba ob prošnji posredno omeni konec življenja, nas pripravi do tega, da njeno prošnjo primerjamo z življenjem samim oz. s smrtjo. Prošnja bo seveda delovala banalno, če jo obravnavamo v kontekstu konca življenja. Pripravi nas, da se vživimo v situacijo, ko te osebe več ne bo in pomislimo: “Sedaj je ta oseba pokojna, jaz pa takrat nisem želela iti z njo na kosilo/ nisem upošteval njenega nasveta/ ji nisem hotel posoditi 100 evrov itd.”

Dejstvo je, da enkrat vsi umremo. Ob misli na smrt se večina ljudi sooča z globoko neprijetnimi čustvi, kot so žalost, strah in obup. Pri tej taktiki gre torej za izredno močno čustveno izsiljevanje.

Istočasno je ravno ZATO, ker življenje je kratko in nepredvidljivo, pomembno, da se naučimo biti zvesti sami sebi. Večina ljudi si vseeno ne želi ob svojih zadnjih trenutkih spoznati, da so celo življenje živeli le v smeri, ki so jim jo narekovali drugi. Takrat ne želijo spoznati, da niso nikoli počeli tistega, kar so si sami resnično želeli.

Oseba, ki izvaja čustveno izsiljevanje, od nas torej nekaj želi. Ne da bi na katerikoli točki pristali na njeno prošnjo, nas oseba vpraša, kdaj bomo to naredili. Oseba nam niti ne da možnosti, da bi jo zavrnili. Ne vpraša, ali bi to radi naredili. Vpraša nas le, kdaj bomo to naredili ter nam da vedeti, da se ji zdi povsem samoumevno, da bomo to res storili.

Primer 1: Ne da bi se karkoli zmenili glede tega vikenda, nas oče ali mama vpraša: “Ob kateri uri torej prideš ta vikend na kosilo?”

Primer 2: Prijatelj nas brez kakršnega koli predhodnega dogovora vpraša: “Kdaj se jutri dobiva, da mi pomagaš prebeliti stanovanje?”

Zakaj ta taktika deluje? Pogosto zato, ker nas zmede. Pozabimo se vprašati, kaj si mi želimo in kakšni so naši načrti.

Nekateri ljudje, ki izvajajo čustveno izsiljevanje, to storijo tako, da namenoma pokažejo neprijetna čustva v javnosti. Npr. na ulici, kjer je več ljudi, v restavraciji, na družinskem kosilu itd. Pogosto gre za čustva, kot sta jeza ali žalost. Oseba recimo povzdigne glas ali pa začne jokati. Oseba ponavadi ve, da nam je neprijetno, ker drugi začnejo gledati v našo smer. Računa na to, da nam bo preveč mučno v tej situaciji in ji bomo zato ugodili, da čim prej neha jokati oz. se jeziti.

Oseba si izmisli svoja pravila in nato pričakuje, da bomo tem pravilom sledili tudi mi. Velikokrat se niti sama ne zaveda, da si je ta pravila v resnici izmislila, saj je prepričana, da tako pač mora biti.

Čustveno izsiljevanje hitro prepoznamo, kadar oseba uporabi beside: “Moral bi…” oz. “Morala bi…” ali kakšno drugo različico, kot je “Prav je, da…”

Npr. “Stanovanje mora biti vedno povsem pospravljeno in čisto.”

“Dobra žena bi morala vsak dan kuhati za moža.”

“Prav je, da vsak dan v službi podaljšaš vsaj za eno uro.”

“Dober prijatelj vedno da za rundo.”

Ko torej zaslišite izraze: “moral bi”, “prav je”, je to znak, da se vprašate, čigava pravila to v resnici so in kaj je tisto, kar je vam pomembno.

Čustveno izsiljevanje se včasih lahko skriva tudi pri ljudeh, ki so za nas v preteklosti veliko naredili. Oseba nas spomni na vse stvari, ki jih je naredila za nas, in nas skuša prepričati, da smo ji dolžni ugoditi.

Včasih smo na ta način navidezno ‘zadolženi’ za celo življenje. Dobro se je spomniti, da ne glede na to, za kako veliko ali pomembno uslugo je šlo, imamo vedno pravico reči ne.

Primer 1: Preko prijateljice smo spoznali svojega moža. To je usluga, ki je nikoli ne bomo mogli zares poplačati. Kljub temu to ne pomeni, da moramo prijateljici vedno ugoditi.

Primer 2: Morda je v težkih družinskih trenutkih za nas poskrbel naš starejši brat. Radi ga imamo in rade volje mu kdaj pomagamo. Še vedno pa imamo vso pravico kakšne njegove prošnje tudi zavrniti.

Za čustveno izsiljevanje gre tudi, kadar si oseba izmisli rok, do kdaj potrebuje naš odgovor. Zelo pogosto je ta rok že sedaj, saj nam tako ne da dovolj časa za razmislek. Oseba tako umetno ustvari paniko, v katero se hitro lahko ujamemo. Namesto, da bi razmislili, kaj sploh hočemo, osebi zaradi panike ugodimo. Ne zavedamo se, da ta rok pravzaprav sploh ni naš. Oseba se je morda preprosto odločila, da želi že danes odgovor.

Npr. “Hitro se odloči, ker sem ravno v trgovini in moram vedeti, kaj kupiti, če prideš na kosilo.”

Verjetno iz lastnih izkušenj veste, da so odločitve, ki jih sprejmemo na hitro in pod pritiskom, pogosto slabše kot odločitve, pri katerih imamo čas za razmislek.

Pred leti sem pripravila posnetek Tihi uničevalec odnosov, ki je doživel zelo dober odziv. Če ga še niste videli, vas vabim, da si ga pogledate. V posnetku razložim, kako deluje kuhanje mule in kaj v takih primerih storiti. Kuhanje mule oz. tiha maša je namreč ena izmed najbolj razširjenih taktik čustvenega izsiljevanja.

Čustveno izsiljevanje prepoznamo tudi po tem, da oseba kar ‘pozabi’ na to, da smo že rekli ne.

Včasih se nam lahko zgodi, da nas oseba nekaj prosi in jo zavrnemo. Prepričani smo, da je stvar s tem zaključena. Nato pa nas oseba – kot da bi povsem pozabila, da smo že rekli ne, ponovno vpraša za isto uslugo. To se lahko večkrat ponovi. Če nismo pri svojem ne-ju zelo jasni, se nam lahko zgodi, da na neki točki popustimo.

Ne, ta oseba še zdaleč ni nujno slaba oseba. Večina ljudi, ki čustveno izsiljujejo, tega ne počnejo, ker bi bili škodoželjni. To počnejo, ker jeze in svojih želja ne znajo izražati na zdrav način. Pogosto tega niti ne počnejo zavestno. Verjetno so na neki točki naučili uporabljati čustveno izsiljevanje in spoznali, da s pritiskanjem na druge lahko dobijo, kar si želijo.

Je čustveno izsiljevanje primerna strategija? Absolutno ne! Strategija nikakor ni zdrava in našemu odnosu na dolgi rok škodi.

Ena izmed možnosti je, da odnos prekinemo. Če gre za odnos, ki si ga (več) ne želimo, je to lahko zdrava in zelo dobra odločitev.

Druga možnost je, da se naučimo, kako čustveno izsiljevanje uspešno ustaviti. Za to možnost se bomo verjetno odločili, če prva ne pride v poštev. Lahko da gre za osebo, ki nam zelo veliko pomeni in s katero želimo imeti pristen odnos. Lahko pa gre tudi za osebo, za katero nam je precej vseeno, a se odnosu z njo ne moremo zares izogniti. Npr. sodelavka, sorodnik partnerja oz. partnerke itd. Takrat je koristno, da se naučimo konkretne strategije, s katerimi čustveno izsiljevanje prekinemo. Želite te strategije spoznati?

Potem vas vabim, da se prijavite na spletno delavnico ‘Konec čustvenega izsiljevanja’. Več o delavnici najdete na tej povezavi.