Povzetek knjige: Come as you are

Avtorica knjige: Emily Nagosky

• Avtorica pripoveduje o svojih izkušnjah kot stokovnjakinja na področju ženske seksualnosti: ”Kot nekdo, ki izobražuje druge o spolnosti (sex educator) pogosto dobivam vprašanja kot so:
  • Spolnosti si zaželim šele, ko da partner pobudo. Pred tem pa deluje, kot da niti pomislim, da bi bila jaz tista, ki začne. Zakaj pride do tega?
  • Fant mi je rekel: ”Nisi še pripravljena, ker si spodaj še suha.” Vendar sem bila pripravljena! Zakaj nisem bila mokra?
  • Videla sem eno zadevo o ženskah, ki ne uživajo v seksu, ker jih stalno skrbi glede svojega telesa. To sem čisto jaz! Kako naj neham s tem?
  • Prebrala sem, da ženskam neha biti do seksa, ko so dalj časa v zvezi. Jaz sem že taka. Kaj naredim, da si bom spet želela seksa s partnerjem?
  • Zdi se mi, da sem se malo polulala med orgazmom.
  • Zdi se mi, da še nikoli nisem imela orgazma.
• Avtorica zagotavlja: ”Pod vsem temi vprašanji se skriva le eno vprašanje: Ali sem normalna? (Odgovor je skoraj vedno: ja)”
• Moja opomba: Knjiga se nanaša na razne oblike zvez. V angleščini se izraz ‘partner’ lahko nanaša na moškega ali žensko. Kadarkoli spodaj piše ‘partner’ gre torej lahko za moškega ali za žensko. Zaradi lepše berljivosti nisem ob vsakem primeru dodajala ‘partner oz. partnerka’. Razen ko piše izrecno ‘moški’, se torej spodnji povzetki knjige lahko nanašajo na istospolne zveze ali na moško-ženske zveze.
• Avtorica knjige pojasnjuje: ”Zelo dolgo časa je bilo v zahodni medicini in znanosti ženska seksualnost obravnavana skozi oči moške seksualnosti – skoraj ista, a ne tako dobra. Npr. Domnevali so, da glede na to, da ima moški orgazem med penetracijo, da bi ga tudi ženska morala imeti. V primeru, da ga nima, so ženske obravnavali kot zlomljene. V resnici pa le četrtina žensk doživlja orgazme preko penetracije. Ostalih 75% redko ali nikoli ne doživi orgazma preko penetracije in so vseeno zdrave in normalne. Ženska lahko doživi orgazem preko različnih načinov – ročna zadovoljitev, oralni seks, vibratorji, stimulacija prsi, sesanje prstov na nogi itd. Vse to je normalno.”
• ”Spolna vzburjenost, poželenje in orgazem so skoraj univerzalne izkušnje, vendar pa na to kdaj in kako jih doživljamo vplivajo naši ‘pospeševalniki’ in ‘zavore’ (več o tem spodaj).”
• Avtorica skozi celotno knjigo nič kolikokrat uporablja frazo: ”Vsi smo narejeni iz istih delov, a ti deli so organizirani na unikaten način.” Pravi tudi: ”Nobena ta organizacije ni boljša ali slabša in nobeno obdobje v našem življenju ni boljše ali slabše. Tako kot je jablana lahko zdrava ne glede na to, katera sorta jabolk zori na njej – čeprav neka sorta morda potrebuje več svetlobe, drugi pa ustreza senca. Jablana je lahko zdrava, ko je še seme, ko vzklije, raste in ko ji listje odpada. V vseh teh ciklih ima različne potrebe.”
• ”Vsi smo enaki. Vsi smo različni. Vsi smo normalni.”
• ”Doživljate bolečino? Če ja, govorite z zdravnikom oz. ginekologom. Če ne, potem lahko domnevate, da so vaši spolni organi povsem zdravi in normalni ter lepi in popolni taki kot so.”
• ”Poenostavljeno rečeno je vaš centralni živčni sistem sestavljan iz ‘pospeševalnikov’ in ‘zavor’. To velja tudi za spolnost. ‘Pospeševalniki’ se odzivajo na informacije glede spolnosti iz okolja – stvari, ki jih vidimo, slišimo, vonjamo, se dotikamo, okušamo ali si predstavljamo. Te informacije nato pošljejo možganom, ki nato signalizirajo genitalijam: ”Aktivirajte se”. Največkrat se tega niti ne zavedamo. ‘Zavore’ delujejo ravno obratno in se vključijo, ko zaznamo, da bi vzburjenost prinesla neko neželeno tveganje ali pa da vzburjenje v neki situaciji ni primerno (npr. Na kosilu s sorodniki). To je tudi sistem, ki se takoj aktivira in ustavi vzburjenje, v primeru, da recimo medtem ko se z nekom mečkate na postelji, v sobo vkoraka vaša babica. ‘Zavore’ se lahko aktivirajo tudi le z mislimi, npr. če nas je strah, kako se bomo odrezali pri seksu ali da ne bi doživeli orgazma.”
• ”Vsi imamo ‘pospeševalnike’ in ‘zavore’. Istočasno pa so ti različno občutljivi. Nekateri imajo močne tako ‘pospeševalnike’ kot ‘zavore’, drugi imajo oboje šibke. Nekateri imajo močne ‘zavore’ in šibke ‘pospeševalnike’, drugi močne ‘pospeševalnike’ in šibke ‘zavore’. Večina je nekje na sredini.”
• ”Če imamo močne ‘pospeševalnike’ in šibke ‘zavore’, se bomo hitro vzburili in imeli težave svojo vzburjenost umiriti. Kar ni vedno tako zabavno, kot se sliši, saj imamo lahko občutek, kot da nam naša seksualnost uhaja izpod nadzora. Med 2% in 6% žensk se v tem prepozna, kar se pogosto povezuje s tvegano spolnostjo in kompulzivnostjo.”
• ”Obratna kombinacija – močne ‘zavore’ in šibki ‘pospeševalniki’ je značilna za med 1% in 4% žensk. Ob tej kombinaciji imamo težave s tem, da se vzburimo, s pomanjkanjem želje po seksu in s težavami pri doseganju orgazma.
• Kaj nas vzburi in kaj naše vzburjenje zatre, se naučimo preko kulture na enak način kot se otroci preko kulture naučijo jezika in naglasov.
• ”Ženska, ki se sooča s težavami v spolnosti, naj se vpraša: Kako občutljivi so njeni ‘pospeševalniki’ in kaj jih aktivira? Ter: Kako občutljive so njene ‘zavore’ in kaj jih aktivira?”
• ”Kako lahko nehamo aktivirati svoje ‘zavore’? Kratek odgovor je: zmanjšamo stres v svojem življenju, bodimo ljubeči do svojega telesa in opustimo ideje o tem, kakšen bi seks ‘moral biti’ ter se seksu raje prepustimo takemu kot je.”
• ”V eni izmed raziskav so spraševali ženske, kaj jih vzburja. Na podlagi odgovorov so oblikovali 4 kategorije:
  • Ljubezenski znaki oz. znaki, ki utrujejo čustveno bližino: npr. občutek ljubezni, varnosti, zaveze partnerju, podpora in občutek posebne pozornosti s strani partnerja
  • Eksplicitno erotični znaki: npr. gledanje erotičnega filma, branje erotične zgodbe, poslušanje drugih, ki seksajo, pričakovanje seksa itd.
  • Vizualni znaki: npr. pogled na privlačnega, lepo oblečenega potencialnega partnerja, ki izžareva inteligentnost in samozavest.
  • Romantični znaki: intimna vedenja, kot so npr. plesanje, namakanje v jacuzziju, masaža, gledanje sončnega zahoda, smeh, šepetanje en drugemu itd.”
• ”Ključen je torej konteks! Če ignoriramo kontekst, potem bodo tiste ženske, ki jim spolnost ni zabavna ali ki ne doživljajo poželenja, zaključile, da je z njimi nekaj narobe ali da ne marajo spolnosti – čeprav v resnici potrebujejo le drugačen kontekst.”
• ”Naravno je imeti temne, nezaželene misli. Raziskave kažejo, da skoraj vsak kdaj doživlja neko obliko vsiljenih ali neželenih misli. Približno tretjina ljudi z obsesivno kompulzivno motnjo doživlja seksualne vsiljene misli. Dober terapevt nam pri tem lahko zelo pomaga.”
• ”Spolno nasilje pogosto na prvi pogled ne deluje kot nasilje. Zelo redko storilec osebi grozi z nožem ali pištolo ali je do nje agresiven na nek ‘tipičen’ način. Pogosteje se zgodi na način, da storilec osebi odvzame možnost izbire, kaj se bo zgodilo. Žrtve se pogosto ne borijo, ker je grožnja takojšnja in prevelika. Njihova telesa zamrznejo (to je eden izmed evolucijskih odzivov na grožnjo, saj zamrznitev telesa človeku ali živali poveča možnosti, da bo preživel ali pa umrl brez bolečine).”

Moja opomba: Kot psihoterapevtka opažam, da je žrtvam spolnega nasilja pogosto težko prepoznati, da je sploh šlo za nasilje. Še posebej, ko se nasilje zgodi v odraslosti in ko storilec ne uporabi fizične sile. Čeprav si spolnega dejanja niso želele oz. je storilec med spolnostjo naredil nekaj, česar si oseba ni želela, odgovornost za situacijo pogosto prevzamejo nase. Počutijo se krive, ker so takrat zamrznile. Ne zavedajo se, da je zamrznitev v resnici eden od bioloških oz. evolucijskih odzivov na nevarno situacijo.

• Avtorica žrtvam travme sporoča: ”Zavedajte se, da lahko doživljate vsa svoja čustva in ste še vedno varni. Zavedajte se, da ste v tistem trenutku naredili vse kar ste lahko, da ste se zaščitili in preživeli in si odpustite za reči, za katere morda še vedno krivite sebe. Spoznajte, da travma ni vaša krivda. Zavedajte se, kako ste zdaj – da ste varni in celostni.”
• ”Premalo govorimo o tem, kako iti čez travmatično izkušnjo. Še manj pa govorimo o tem, kako biti partner osebi, ki je doživela travmo. Ne učimo jih, kako biti intimni partner osebi, ki je šla čez tako težko izkušnjo.”
• ”Sprostitev energije ni isto kot užitek. Seks, ki si ga v nekem trenutku zaželite, ni nujno seks, ki je prijeten. Če uporabljamo seks kot sprostitev energije, si z njim le lajšamo strah. Tak seks je lahko erotičen, a prazen.”
• ”Stres zmanjšuje zanimanje za spolnost pri 80-90% ljudeh ter zniža užitek pri seksu pri vseh – celo pri tistih 10-20%, ki jim stres zviša zanimanje za spolnost.”
• ”Samokritiziranje je le še ena oblika stresa.”
• Avtorica o povezavi med zadovoljstvom s telesom in seksom pove: ”Ženske, ki se ne počutijo dobro glede svojega telesa, imajo manj zadovoljujoče in bolj tvegano spolno življenje z manj užitka, pogosto z več neželenimi posledicami in več bolečine.”
• ”Nobena punčka se ne rodi s sovraštvom do sebe ali s sramom do svoje seksualnosti.”
• ”Naredili so študijo: moški pride v eksperimentalno sobo. Tam se vsede na udoben stol pred televizijo. Okoli penisa si ovije posebno brisačko z napravo ter v roke vzame monitor, s katerim bo lahko sporočal, kako vzburjeno se počuti. Eksperimentatorji mu nato predvajajo različne oblike pornografije. Nekatere so romantične, nekatere nasilne. Nekatere se ujemajo z njegovo spolno orientacijo, druge ne. Nekatere niti niso del človeške spolnosti, temveč prikazujejo spolnost opic. Moški preko monitorja ocenjuje, kako vzburjeno se počuti, medtem pa naprava okoli njegovega penisa meri njegovo erekcijo. Rezultat: med njegovim genitalnim vzburjenjem in subjektivnim vzburjenjem bo približno 50% prekrivanja. V večini se bosta tako on kot njegov penis najbolj odzivala na pornografijo, ki se sklada z njegovo spolno orientacijo. Enak eksperiment so naredili tudi pri ženskah, a z zelo drugačnimi rezultati. Rezultat: med njenim genitalnim vzburjenjem in subjektivnim vzburjenjem je le približno 10% ujemanja. Med tem, kako vzburjeno se počuti in kako se njene genitalije odzivajo torej ni statistično pomembne povezave. Njeno genitalno vzburjenje bo večinoma enako ne glede na to, katero vrsto pornografije gleda in ne glede na to, ali je ta pornografija v skladu z njeno spolno orientacijo. To se imenuje neskladje vzburjenja (arousal nonconcordance). Genitalno vzburjenje je le avtomatiski, naučeni odziv telesa, ko gre za nekaj, povezanega s seksom.”
• ”Tudi moški doživljajo neskladje vzburjenja (arousal nonconcordance). Npr. moški se pogosto zbudijo z erekcijo, ki ni rezultat vzburjenja, temveč REM faze spanja. Prav tako ima veliko moških izkušnjo, ko so si želeli seksa in so bili vzburjeni, a niso doživeli erekcije.”
• ”Genitalni odziv torej ne pove prav nič o naših željah. Pove le to, da je naše telo zaznalo nekaj v povezavi s seksom.”

Moja opomba: To je še posebej pomembno za žrtve posilstva oz. spolnega napada. Pogosto se zgodi, da se telo žrtve ob napadu odziva in daje znake vzburjenja (genitalno vzburjenje), čeprav si žrtev spolnosti ne želi. Nekatere žrtve lahko doživijo tudi orgazem. Genitalno vzburjenje ali orgazem sta pogosto razloga, da žrtve začnejo dvomiti vase in v to, ali je sploh šlo res za napad. Spraševati se začnejo, ali so si morda tega vseeno podzavestno želele ter krivijo same sebe in svoje telo za izdajo. V resnici pa kot ste lahko zgoraj prebrali, odzvi telesa ne povejo prav ničesar o naših željah. Odziv telesa je le fiziološka reakcija na situacijo, povezano s seksom in je kot taka pogosto prisotna tudi v situacijah takšnega ali drugačnega spolnega napada.

• ”Ljudje doživljajo spontano ali pa odzivno poželenje. Spontano poželenje je poželjenje, ki se navidezno zgodi samo od sebe. Odzivno poželenje pa je poželenje, ki ga doživljamo, ko se odzivamo na nek kontekst, npr. na partnerja, ki je ljubeč do otroka (ni torej nujno, da gre za seksualni kontakst) ali na partnerja, ki nas zmasira itd.”
• ”Ker moški pogosteje doživijo spontano poželenje oz. nenadno željo po seksu, se je domnevalo, da naj bi si tudi ženske seksa zaželele iznenada. Ženska je lahko povsem normalna in zdrava ter nikoli ne doživi spontane želje po seksu. Namesto tega doživlja odzivno poželenje oz. željo po seksu, ki je posledica zelo erotičnega konteksta.”
• ”Najpogostejši problem, zaradi katerega pari pridejo na partnersko terapijo, je neskladnost spolnega poželjenja. En partner torej ne doživlja želje po spolnosti tako pogosto kot drugi. Noben od partnerjev torej ne doživlja ‘prave doze’ spolnega poželenja. Z nobenim tudi ni nič narobe. Le drugačna sta. Pomembno je, kako par to naslovi.”
• ”Strast je del tudi dolgotrajnih partnerskih odnosov – dokler par zavestno ustvarja dober kontekst. Nekateri pari dober kontekst ustvarjajo preko čustvene bližine, drugi pa tako, da dajo en drugemu dovolj prostora.”

• Knjiga je precej bolj psihološka kot sem pričakovala. Avtorica se poglobi tudi v teme, kot so stili navezanosti, travma, polivagalna teorija, partnerski odnosi (citira Johna Gottmana in Ester Perel) itd.

• Mislim, da bi bila knjiga lahko še boljša, če bi avtorica podajala več praktičnih primerov. Knjiga je zastavljena tako, da skozi celotno vsebino sledimo določenim parom in njihovim izzivom kar se tiče seksa. Čeprav sem knjigo brala redno in brez večjih prekinitev, se mi je dogajalo, da se pozabljala, za kaj je šlo pri posameznemu paru. Ti primeri se me niso tako zelo dotaknili kot bi se me lahko, če bi bili napisani v enem kosu oz. če bi šlo za več krajših primerov.
• Avtorica v veliki meri opisuje, kako nasloviti spolno življenje parov, kjer so imeli partnerji zelo dober nivo komunikacije. Torej parov, kjer sta bila partnerja čustveno zelo povezana in odprta en do drugega. To dobro razišče. Skoraj nič pa se ne dodatne seksa zunaj partnerskih odnosov (npr. seks samskih ljudi) oz. seksa pri parih, ki se jim je o seksu težko pogovarjati oz. jim komunikacija tudi na splošno peša.

Ja!

Če ja, vas bo zagotovo zanimal tudi povzetek te knjige (klik).

Namenoma izbiram knjige, ki so (vsaj nam Slovencem) manj poznane. Tako obstaja velika verjetnost, da te knjige (še) niste brali. Ti kratki povzetki so povsem subjektivni. Nekatere od prebranih knjig so me navdušile, druge sploh ne. Verjamem pa, da ima večina vsaj kakšno zmagovalno idejo, ki nam vsem lahko pride zelo prav. Za objavo izbiram poljudno psihološke teme.

Če želite vsak 1. torek v mesecu prejeti zmagovalne ideje nove knjige, vas vabim, da se naročite na brezplačne Hočem več e-novičke: