Depresija ali žalost? 6 znakov, s katerimi prepoznamo razliko

Večina verjame, da je depresija v resnici le bolj intenzivna žalost. Vendar to ne drži.

Ogromno ljudi izraza ‘depresija’, ‘depresiven’ ne uporablja pravilno.

Uporabljajo jih takrat, ko so v resnici žalostni ali se počutijo brez energije. To ni depresija. Če nam torej prijatelj reče:

Prijatelj v takih primerih ne govori o dejanski klinični depresiji, temveč najverjetneje govori o trenutni odsotnosti motivacije, neki nevšečnosti ali pa o žalosti.

Kako torej vemo, kdaj gre za žalost in kdaj za depresijo?

Žalost je čustvo, ki ga doživljamo ob izgubi. Lahko gre za večje izgube (npr. smrt bližnje osebe, ločitev itd.) ali pa za manjše, manj pomembne izgube (npr. nenamerno strgamo svojo najljubšo majico, preberemo knjigo z žalostnim koncem). Gre za naraven in zdrav odziv na neko zaznano izgubo.

Depresija pa je motnja. Ne gre torej za čustvo ali za naraven odziv na specifično situacijo, temveč za motnjo, ki traja dalj časa kot čustvo.

Če se počutimo žalostne (npr. ker nam je poginil hišni ljubljenček), lahko kljub žalosti uživamo v drugih rečeh, ki so nam tudi sicer prijetne. Čeprav smo žalostni, lahko recimo uživamo v dobri komediji ali nam je prijetno ob klepetu z bližnjo osebo.

Depresija pa pomeni splošno pomanjkanje interesa in občutkov uživanja ob aktivnostih, ki so nas sicer veselile. Preden se je pojavila depresija, smo morda radi hodili v gore ali pa uživali v kuhanju, sedaj pa se nad nobeno zadevo več ne navdušimo.

Žalost ima zelo pogosto (ne pa čisto vedno) jasen razlog. Morda smo žalostni, ker pogrešamo bližnjo osebo, ker smo se sprli s partnerjm ali ker smo izvedeli slabo novico glede prijatelja.

Depresija pa večkrat nima očitnega razloga. Seveda lahko obstajajo dejavniki, ki so sprožilci depresije, vendar depresija ni vezana le na nek specifični dogodek, temveč gre za globljo izkušnjo, ki jo doživljamo tudi na drugih področjih svojega življenja.

Ko smo žalostni, smo včasih lahko tudi do neke mere samokritični. Npr. če smo žalostni, ker smo nehote razbili svojo naljubšo skodelico za kavo, smo kritični glede svojega nerodnega vedenja. Ta samokritičnost je kratkotrajna in vezana na dogodek.

Depresija pa ne zajema zdrave samokritičnosti, ki bi nam pomagala, da svoje vedenje ali sami sebe še izboljšamo, temveč gre za pretirano samokritičnost. Ta oblika samokritičnosti na nas nima nobenega pozitivnega vpliva, saj nas le tlači in zatira. Če smo depresivni, sami sebe izredno intenzivno obtožujemo. Prepričani smo, da smo v celoti slabi in ničvredni. Prepričani smo, da sami sebe zaznavamo realno, a to v resnici ne drži. Sebe torej vidimo v povsem črni luči in povsem spregledamo svoje dobre lastnosti in večje ali manjše dosežke, saj se nam ti zdijo povsem nepomembni oz. ‘nič takega’.

Če smo žalosti, ker smo recimo ob prebiranju novic zasledili zelo tragično zgodbo, to nima bistvenega oz. trajnejšega vpliva na naš spanec ali apetit.

Depresija pa se zelo pogosto povezuje s spremembami spanja ali/in prehranjevanja, ki lahko trajajo dlje časa. Lahko imamo težave z nespečnostjo ali pa ravno obratno – izredno težko zjutraj vstanemo in bi najraje cel dan preživeli v postelji. Podobno se nam lahko spremeni tudi apetit. Lahko ugotavljamo, da apetita sploh nimamo in se moramo že kar malo prisiliti, da sploh kaj pojemo. Lahko pa imamo ravno obraten problem – depresija nas vodi v prenadejanje. Pogosteje jemo mastno, slano ali sladko hrano. Sprememba apetita se posledično lahko pokaže tudi v spremenjeni telesni teži.

Ko smo žalosti, večinoma ne razmišljamo o samomoru ali samopoškodbah.

Če je depresija hujše oblike, pa se lahko pogosto soočamo z mislimi na samomor ali na druge oblike samopoškodbe.

Kaj storiti, če pri sebi prepoznavamo znake depresije?

Pomembno je, da si poiščemo strokovno pomoč! Čeprav se trenutno morda soočamo z brezupom in si težko predstavljamo, da bi spet kdaj zares zaživeli, je depresija ozdravljiva.

Depresija je zelo pogosta in prav vsak ima potencial, da jo razvije. To ni znak šibkosti.

In ni treba, da smo v tem sami in za depresijo trpimo še leta in leta. Pomembno je, da si poiščemo pomoč in se pričnemo počutiti bolje.

Če se tudi sami srečujete z depresijo in si želite se ponovno počutiti bolje ter osvojiti strategije, s pomočjo katerih boste zares zaživeli, mi lahko pišete in se dogovorimo za termin:

Ime *

Email *

Sporočilo

Pošljite